Cilj novo pridobljenega projekta (trACES) je priprava kurikula, namenjenega boju proti radikalizaciji mladih in dopolnitev orodja za kombinirano učenje in poučevanje (EU) državljanstva, ki temelji na metodologiji, razviti v okviru našega projekta ACES (ACES - 542835-LLP-1-2013-1-AJM-ICS). Projekt ACES je bil s strani Evropske komisije označen za zgodbo o uspehu.

Projekt Učenje evropske raznolikosti: spoštovanje večkulturnosti, večjezičnosti, manjšin in migracij v EU (ang. Learning European Diversity: Respecting Multiculturalism, Multilingualism, Minorities and Migration in the EU) poteka od 1.9.2016 do 31.8.2018 v okviru Centra za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Projekt je del programa Erasmus+. Glavni cilj projekta je poučevati, učiti se in razpravljati o trenutno ključnih tematikah v okviru Evropske unije: večkulturnosti, večjezičnosti, manjšinah in migracijah med učenkami in učenci osnovnih šol ter učitelji v sodelovanju s strokovnjaki s področja političnih znanosti, evropskih študij, edukacijskih študij, obramboslovja, komunikologije, prava, jezikoslovja in sociologije. Naš namen je razviti inovativna učna orodja, ki bodo (1) na splošno izboljšala znanja o evropskih povezovalnih procesih, razvila pozitiven odnos do evropskih idej in vrednot ter povečala zavedanje o pravicah evropskih državljanov; ter (2) specifično pomagala razumeti in spoštovati večjezičnost in večkulturnost kot značilnosti Evropske unije, razpravljati in razumeti migracije kot enega od ključnih dejavnikov, ki sooblikujejo današnji svet, ter poudarila pomen družbene vključenosti manjšin in njihovih pravic. Da bi dosegli te cilje bomo uporabili (1) neformalne didaktične pristope in medpredmetno povezovanje; (2) dvoletno sistematično projektno delo z učenkami in učenci z metodo aktivnega raziskovanja v izobraževanju; ter (3) spodbujanje učenk in učencev pri kritičnem mišljenju z organizacijo tekmovanj v debatah o EU tematikah ter pri pisanju esejev. Aktivnosti projekta bodo vključevale tri seminarje za učitelje, 14 delavnic za učence, 14 dogodkov na osnovnih šolah ter dva dogodka v Ljubljani. Projekt EU4Me tako združuje trajnost dobrih praks ter razvoj novih učnih orodij in pristopov.

Več informacij o projektu: www.cutim-evropo.eu

Triletni evropski projekt WEXHE (Erasmus+, Koalicije znanja 2016) podpira razvoj učenja na delovnem mestu (angl. work-based learning) v zvezi s strokovnimi praksami, pripravništvom in podjetništvom. Projekt temelji na preteklih raziskavah in obstoječi praksi, vključevanju zainteresiranih strani in strokovnjakov, razvijanju orodij in informiranju načrtovalcev politik.

V oktobru 2017 smo v sodelovanju z Univerzo v Kantabriji, Fundacijo UCEIF, Lappeenrannan Teknillinen Yliopisto, Univerzo Nova iz Lizbone, Univerzo v Perugi, Fundacijo FSE CEOE CEPYME, Gospodarsko zbornico Terni, Združenjem Parque de ciencia e tecnologia de almada/setubal-madan parque in Slovensko gospodarsko zbornico začeli izvajati socialno podjetniški projekt BLisKILLup. Glavni namen projekta je vzpostaviti podjetniško-izobraževalni program, ki bo odgovarjal na potrebe študentov pri njihovem delovanju in uveljavljanju podjetniških idej z družbenim učinkom v sodobni družbi. 

»Čutim Evropo: učenje evropskih vsebin v podeželskem okolju« (ang. I Feel Europe: Teaching Europe in Rural Areas) je projekt, ki ga je odobrila Evropska komisija/EACEA v okviru programa Vseživljenjsko učenje, podprogram Jean Monnet, Informacijske in raziskovalne aktivnosti za »učenje EU v šoli«. Projekt v šolskem letu 2012/2013 poteka v okviru Centra za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom. V okviru projekta bodo učitelji in učenci osnovnih šol na slovenskem podeželju v sodelovanju s sodelujočimi strokovnjaki na zanimiv in inovativen način spoznavali Evropsko unijo ter jo približevali svojemu lokalnemu okolju. Pri tem je poseben poudarek namenjen poglobitvi znanja ter krepitvi pozitivnih stališč o Evropski uniji. V okviru projekta bo izvedenih več seminarjev in delavnic za učiteljice in učitelje osnovnih šol, medtem ko se bodo v partnerskih osnovnih šolah skozi celotno šolsko leto najrazličnejše evropske vsebine vključevale v šolske in obšolske dejavnosti. Več o projektu na spletni strani: http://www.cutim-evropo.eu/.

Izr. prof. dr. Damjan Lajh je v akademskem letu 2012/13 pri Evropski komisiji/EACEA v okviru programa Vseživljenjsko učenje pridobil večletni projekt Katedre Jean Monnet (ang. Jean Monnet Chair). S tem projektom Evropska komisija podpira visoko raven poučevanja evropskih vsebin, še posebej javnih politik in javnopolitičnih procesov Evropske unije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Namen projektov Katedre Jean Monnet je spodbujanje poučevanja, raziskovanja in razmišljanja na področju študij o evropski integraciji na ravni visokošolskih zavodov v Evropski uniji in zunaj nje. Na ta način se želi okrepiti znanje in ozaveščenost med akademiki, študenti in državljani po svetu o vprašanjih, povezanih z evropsko integracijo.
Glavni cilj projekta Katedra Jean Monnet - Evropski javnopolitični procesi vključuje poučevanje in raziskovanje na področju študij evropskih integracij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V tem okviru so cilji projekta naslednji:
1) okrepitev in izboljšanje obstoječih učnih načrtov, ki pokrivajo javnopolitične procese Evropske unije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani;
2) spodbujanje in razvoj izobraževanja in usposabljanja na področju evropskega povezovanja za zainteresirano javnost in študentov, ki ne pridejo neposredno v stik s študijem evropskih integracijskih procesov;
3) izvedba raziskave o (z)možnostih sodelovanja civilne družbe v procesih oblikovanja in izvajanja javnih politik EU, z namenom izboljšanja njihovih zmožnosti sodelovanja v javnopolitičnih procesih EU;
4) okrepitev znanja in zavesti o vprašanjih, ki se nanašajo na EU tematike izven meja Evropske unije, še posebej tam, kjer programi Jean Monnet še niso razviti v večjem obsegu (Bosna in Hercegovina ter Srbija).

Več o tem projektu na: www.jmc-lajh.si in cutim-evropo.eu.

EU v katero vstopa Slovenija je posebne vrste nadnacionalna organizacija, ki jo je težko primerjati z institucijami na nacionalni ravni ali pa z institucijami federacij, saj ne temelji na razvidni delitvi oblasti. Po nekaterih mnenjih naj bi šlo za izvršilni federalizem. Vendar imajo nacionalni parlamenti pomembno funkcijo zagotavljanja vpliva na odločanje na ravni EU (čeprav predvsem posredno preko vlad) in zmanjševanja demokratičnega deficita. Njihova vloga pa je odvisna od vrste dejavnikov in okoliščin, še posebej od razmerja med vlado in parlamentom, ki je opredeljen v ustavnem aktu in posebnem zakonu. Prav tako pa tudi od organiziranosti samega parlamenta, položaja in pristojnosti posebnega delovnega telesa pristojnega za zadeve EU in od vrste in načina kontrole nad vlado, ki jo opravlja parlament. Končno je odvisna od tega koliko poslanci in poslanske skupine pojmujejo ''evropske'' zadeve kot notranje zadeve in še sposobnosti parlamentarnih strank, da oblikujejo ustrezna (dovolj hitra in jasna) in za vlado obvezujoča mnenjaje. Glede na izkušnje drugih parlamentov manjših držav (Danske, Finske, Švedske in Avstrije) je pričakovati, da se botudi Državni zbor RS sposobnejši pri vključevanju v proces odločanja na ravni EU. Vendar jen treba upoštevati tudi nekatere njegove omejitve in objektivne danosti. V celoti vzeto imajo manjše države v svojih parlamentih pomemben vzvod za uveljavljaje svojih interesov v procesih oblikovanja evropskih politik. 

Civilnodružbene organizacije opravljajo več funkcij. Za mnoge je njihova glavna naloga zagotavljanje storitev neodvisno od države ali trga. Druge civilnodružbene organizacije se ukvarjajo z ekspresivnimi funkcijami, ki posameznikom omogočajo, da izrazijo svoj potencial ali gradijo na socialnem kapitalu ter odnosih zaupanja in solidarnosti skozi funkcijo krepitve skupnosti. Bolj razvita in pluralistična civilna družba daje glas večjemu številu različnih skupin državljanov, ki lahko spremljajo delo države. Zato sta razvoj, velikost in kakovost civilne družbe pomembna. Različni dejavniki lahko vplivajo na značilnosti in razvoj civilne družbe. Poleg individualnih značilnosti so pomembne tudi kontekstualne značilnosti. 

Po razpadu Jugoslavije v devetdesetih letih so države naslednice šle skozi različne demokratične procese. Ti procesi niso bili enaki saj so se odvijali v različnih kontekstih (Beetham, 1994). Slovenija je šla skozi proces demokratizacije precej gladko in uspešno. Kmalu po osamosvojitvi in še v času demokratične tranzicije je Slovenija začela iskati možnosti za vstop v mednarodne organizacije kot so Združeni Narodi, Svet Evrope, Evropska unija, NATO ali OECD. Na drugi strani je Črna Gora ena najmlajših neodvisnih držav v Evropi (neodvisnost od 2006), ki trenutno uspešno vstopa v mednarodno skupnost. Leta 2007 se je Črna Gora pridružila Svetu Evrope, medtem ko je 10 let pozneje, leta 2017 vstopil v zvezo NATO. Leta 2012 je Črna Gora začela proces pristopnih pogajanj z EU in ima trenutno status EU države kandidatke.

Kakovost vladavine slovenske države je neločljivo povezana z ustanovitvijo neodvisne države in tranzicijo v liberalno demokratično ureditev ter tržni kapitalizem. Integracija v zahodnoevropski demokratični prostor je zapisana v samo jedro samostojne države, posledično pa je tudi liberalizacija gospodarstva ter demokratizacija družbe in politike potekala v tesni navezanosti na zahodnoevropske integracijske procese, še posebej na Evropsko unijo oz. poprej Evropsko gospodarsko skupnost. Za Rusko federacijo velja nekaj povsem drugega. Iz grdega račka mednarodne skupnosti je v novem tisočletju ponovno postala globalna velesila, ki ima svoj pogled na svet, demokratično ureditev ter način delovanja mednarodne skupnosti. Sprva kot del držav BRICS, kasneje pa kot samodržnica, Ruska federacija vse bolj menja položaj partnerice v mednarodni skupnosti v samodržno odločevalko, ki v marsičem kljubuje zahodnemu pogledu na svet, tudi v načinu delovanja demokratičnih institucij. Trenutne okoliščine globalne gospodarske recesije ter krize podpore nadaljevanju procesa evropskega integriranja na eni strani, ter krize ruske ekonomije in valute na drugi, še dodatno vplivajo na delovanje demokratičnih institucij ter predvsem položaj posameznika v samem sistemu. V času teh tektonskih sprememb se državljani pogosto počutijo odtujene od političnega sistema in političnega dogajanja, še posebej ko je govora o mladih, ki so videni kot najbolj problematičen oz. odtujeni del populacije ter hkrati tudi najpomembnejši, saj neposredno predstavljajo prihodnost demokracije. Raziskave namreč kažejo, da se ravno s spreminjajočimi se državljanskimi normami (Dalton, 2009), spremembo vrednot in upadom socialnega kapitala (Putnam, 2002) ter spreminjajočimi se repertoarji, agenti in tarčami politične akcije (Norris, 2002) mladi močno odmikajo od institucionalne politike predstavniške demokracije in to postavljajo pod velik vprašaj (glej še Garcia-Albacete, 2014; Roger i Marti, 2014; Smeets in Van Ham, 2013; Macedo et al., 2005). To je predvsem pomembno zaradi dejstva, da je zadostna stopnja participacije mladih ključna za legitimnost demokratične vladavine. Čeprav v znanstveni skupnosti obstajajo številni poskusi opredelitve narave slovenskega in ruskega državljanstva, pa v relevantni literature ni mogoče zaslediti celostne analize tako enega kot drugega državljanskega režima s poudarkom na perspektivi politične vključenosti državljanov, še posebej mladih. Posledično je temeljni namen projekta celostna analiza obeh državljanskih režimov v primerjalni perspektivi ter ocena vpliva aktualnih kriznih razmer na njihovo sodelovanje v institucionalni politiki. Za potrebe našega raziskovanja bomo uporabili analitični okvir državljanskih režimov, ki je pridobil na pomembnosti v znanstveni skupnosti v zadnjih dveh desetletjih (npr. Jenson & Phillips 1996; Jenson 2007; Jenson & Papillon 2000; Janoski 1998; Shaw & Štiks 2010; Shaw 2010). Predlagan projekt definira državljanski režim v skladu s Shaw in Štiks (2010), ki opredeljujeta državljanski režim kot koncept, ki »vključuje niz različnih pravnih statusov, gledano iz širšega političnega konteksta, ki so osrednjega pomena za izvrševanje civilnih pravic, političnega članstva in polnega socio-ekonomskega članstva v skupnosti…, kakor tudi nekatere statuse notranjega »kvazidržavljanstva« za prebivalce brez statusa državljanstva in zunanjega »kvazidržavljanstva« za posameznike brez (kakor tudi z) državljanstvom, ki prebivajo zunaj teritorija države. Z namenom prikaza specifičnosti posameznih elementov državljanskega režima bo v projektu uporabljena tudi Joppkejeva (2007) tipologija državljanstva kot statusa, pravic in identitete, kar bo omogočalo lažjo umestitev posameznih aspektov režima v običajni diskurz o državljanstvu. Pri našem raziskovanju dveh sodobnih državljanskih režimov želimo predvsem odgovoriti na sledeča vprašanja: Do katere mere in na kakšen način se je državljanski režim oblikoval kot posledica zunanjih faktorjev (EU politik in mednarodnih norm) ter kakšno je bilo razmerje med temi pritiski? Kako kriza vpliva na konceptualizacijo državljanstva mladih v obeh državah? Kateri so ključni elementi trenutnih politik, ki imajo implikacije na državljanstvo mladih in njihovo participacijo v institucionalni politiki? Kako različne državljanske prakse, ki segajo preko državnih meja in so povezane s poprejšnjo ureditvijo ali invencijami novih ureditev (vertikalno ali horizontalno), vplivajo na naravo obeh režimov? V kontekstu predlaganega projekta tako želimo s pomočjo koncepta državljanskih režimov oceniti obseg in naravo naporov za vključevanje mladih v institutcionalno politiko ter to povezati z relevantnimi zgodovinskimi in kontekstualnimi faktorji. Osnovna raziskovalna metoda, ki bo uporabljena v projektu je analiza zakonodajnega okvira ter njegove implementacije s strani relevantnih akterjev. Oceno ravni politične participacije mladih v institucionalni politiki bomo podali na podlagi analize dostopnih mednarodnoprimerjalnih baz podatkov s področja (EVS; WVS), saj uradni podatki le redko beležijo informacije o tej problematiki za to ciljno skupino. To bo dopolnjeno z intervjuji z relevantnimi akterji, kar nam bo omogočilo identificirati logiko repertoarjev urejanja proučevanih aspektov državljanskega režima. Na ta način je mogoče predvideti tudi bodočo dinamiko državljanskega režima ter determinante njegovih sprememb. Kot komplement konvencionalni etnografski tehniki (intervju z relevantnimi akterji/deležniki, ki nadomešča opazovanje z udeležbo) se bomo poslužili še analize arhivskih virov (analiza parlamentarnih dokumentarnih virov ter analiza virov s področja delovanja izvršilne veje oblasti), ki jih bomo analizirali s pomočjo tematske tekstovne analize.