Raziskovalni program predstavlja nadaljevanje raziskovalnega programa Politološke raziskave -  edinega raziskovalnega programa v Sloveniji, ki sistematično zbira in analizira različne oblike podatkov o dinamiki prvenstveno nacionalnih institucij in akterjev – vključno z volitvami,  ob upoštevanju tako notranjih kot zunanjih spremenljivk.  V prejšnjih obdobjih so rdečo nit raziskovanja predstavljali: (1) dejavniki, ki določajo konsolidacijo demokracije; (2) vplivi procesov globalizacije / evropeizacije od zgoraj navzdol na nacionalne institucije, akterje in procese. V novem programskem obdobju je naš glavni  

Teoretski okvir raziskovanja je zasnovan ob upoštevanju TREH ZORNIH KOTOV: politične ustanove (polity), javne politike (policy) in politika (politcs). Osrednja raziskovalna pozornost bo namenjena AKTUALNIM TEORETIČNIM RAZPRAVAM IN PRAKSAM EKSPERIMENTALISTIČNE DEMOKRACIJE / EXPERIMENTALIST DEMOCRACY.(Lord 2001; Boerzel et al 2005; Sabel and Zeitlin 2007; Hix 2008; publikacije raziskovalcev, ki delujejo v okviru tekočih evropskih projektov in mrež odličnosti, kot npr. CONNEX, RECON, CINEFOGO, NewGow).

Do nedavno so bili učinki procesov globalizacije (še posebej evropeizacije) na oblikovanje javnih politik, na transformacijo javnih politik, političnih igralcev in tudi spreminjanje načinov in oblik vladanja in upravljanja (governance) predvsem raziskovani s pristopom »OD ZGORAJ NAVZDOL« / »TOP-DOWN« APPROACH (npr. Ladrech 1994; Bulmer and Burch 1998; Knill 2001, Goetz 2001; Fink/Hafner 2007). Osredotočanje predvsem na prilagajanje nacionalnih političnih sistemov in javnih politik v procesu povezovanja z EU je še posebej značilno za preučevanje držav, ki so postale polnopravne članice EU v letu 2004 in jih je Evropska komisija natančno spremljala in nadzorovala na podlagi političnih in drugih kriterijev EU že v pred/pridružitvenem obdobju. V mnogo manjši meri se je doslej razvilo raziskovanje spreminjanja »od spodaj navzgor« . Predlagani raziskovalni program vključuje ne le »MANJKAJOČE ČLENE« V RAZISKOVANJU, TEMVEČ TUDI DOPOLNJEVANJE VEČ RAZLIČNIH PRISTOPOV: »OD ZGORAJ NAVZDOL«, »OD SPODAJ NAVZGOR« IN DELOMA TUDI RAZISKOVANJE NA HORIZONTALNI TRANSNACIONALNI RAVNI (PREDVSEM NA RAVNI EU).

Medtem ko mnogi avtorji poudarjajo razlikovanje med nacionalnim in evropskim (transnacionalnim), je to razlikovanje čedalje bolj zamegljeno (npr. Brunkhorst 2003; Witte, Reinicke and Benner 2000; Hyttel Nřrgĺrd 2003;Jacobsson, Lćgreid and Pedersen 2004; Sabel and Zeitlin 2007; Citi and Rhodes 2007). Naša temeljna hipoteza je, da poglobljenejše raziskovanje relevantnih ustanov, igralcev in procesov lahko razkrije nekatere pomembne politične inovacije, ki vodijo k novim načinom in oblikam vladanja/upravljanje (governance), kjer so/obstajajo in so/delujejo stari in novi vzorci vladanja/upravljanja (governance). Ti se oblikujejo v praksi eksperimentalistične demokracije v nastajanju, kjer prihaja do interference med starimi in novimi oblikami reprezentacije (npr. Mansbridge 2003; Sabel and Zeitlin 2007; Follesdal in Hix 2005; Mair 2005; Baker 2006; Fossum and Crum 2007). Lahko bi rekli, da globalizacija (še posebej evropeizacija) presega tako zunanje kot tudi notranje meje države. Kljub temu pričakujemo, da bo raziskovanje razkrilo »KRPANKO« različnih gostot in globin globalizacijskih / evropeizacijskih učinkov na različnih političnih segmentih (državne ustanove na različnih ravneh državnega organiziranja, politične stranke, civilna družba / interesne skupine in družbena gibanja, politična udeležba državljanov, različni javnopolitični sektorji).

Raziskovanje bo osredotočeno na VZAJEMNA RAZMERJA MED: A) SPREMINJAJOČO SE ANATOMIJO NACIONALNIH ustanov, igralcev in javnopolitičnih procesov pod vplivom globalizacijskih (še posebej evropeizacijskih) procesov. in b) SPREMINJAJOČIMI SE NADNACIONALNIMI ustanovami, igralci in javnopolitičnimi procesi pod vplivom vložkov z nacionalnih ravni. V tem kontekstu bo teoretsko tekmovanje med INTERGOVERNMENTALIZMOM IN SUPRANACIONALIZMOM izzvano z empirično razkritimi pojavi EXPERIMENTALISTIČNE DEMOCRACIJE (še posebej v okviru političnega sistema EU).

Na podlagi dosedanjega raziskovanja programske skupine in na podlagi aktualnih teoretskih razprav o značilnostih, pojmovanjih in oblikah DEMOKRACIJE, se bomo ob kombinaciji teoretskega in empiričnega raziskovanja osredotočili na naslednje vidike oziroma teze o:
- težnjah k večinski demokraciji (volilno inženirstvo, oblikovanje vladnih koalicij);
- prevladi izrvšne oblasti nad parlamentarno v okoliščinah oblikovanja politik EU;
- rastoči transnacionalizaciji nacionalnih javnih uprav – transnacionalnih državnih segmentov;
- avtonomiji uradnikov srednjega ranga v razmerju do politično imenovanih v procesih oblikovanja in izvajanja javnih politik EU; primer »soft law« (odprta metoda koordinacije / OMC)
- težnjah v praksi odprte metode koordinacije – OMC (diseminacija javnih politik, javnopolitčno učenje ali res nov instrument razmerja moči med državami na posebnih področjih javnih politik, kjer se »soft law«); in
- značilnostih in vzejmnem delovanju mikro, meso in makro ravni demokracije (politične
stranke, interesne skupine, družbena gibanja, državljani).

Raziskovanje bo teoretično in empirično
Pri slednjem bodo uporabljene tako kvantitativne kot kvalitativno zasnovane raziskovalne metode. Posebna skrb bo namenjena primerjalnemu raziskovanju (longitudinalnemu in mednardno/primerjalnemu). Ker se osredotočamo na raziskovanje institutcij, procesov in agensov bomo uporabili naslednje pristope: (neo)institutionalizem, (neo)neofunkcionalizem (Schmitter 2002), behaviourizem in prstope analize politik (policy analysis). Načrtovane raziskovalne metode in tehnike vključujejo: družboslovni intervju, javnomnenjsko raziskovanje, meta analizo obstoječih mednarodnih javnomnenjskih podatkovnih baz (zlasti ISSP/Citizenship module, European social science survey data) in analizo vsebine. Predvidevamo dopolnjevanje starih in oblikovanje nekaterih novih elektronskih arhivov dokumentov in podatkovnih baz, ki bodo omogočale mednarodno primerjlano in longitudinalno raziskovanje tudi v prihodnje. Med dodatnimi metodami stalnega komuniciranja z zainteresiranimi javnostmi v raziskovalnem procesu so načrtovani sestanki deležnikov (stakeholder meetings) in organizirano obveščanje zainteresiranih javnosti, vladnih in nevladnih igralcev tako v procesu raziskovanja kot pri sporočanju raziskovalnih rezultatov.
 

Ključni cilj projekta je oblikovanje kompleksnega teoretičnega in empiričnega razumevanja vloge interesnih skupin v evropskem politično-institucionalnem sistemu. Natančneje, raziskovali bomo mobilizacijo interesnih skupin, organizacijsko vzdrževanje in profesionalizacijo, strategije vplivanja na politično odločanje, procese uokvirjanja (framing) in njihov vpliv na javnopolitične izide. Projekt bo povezal različne vidike vloge interesnih skupin v evropskih procesih oblikovanja politik v okviru integriranega teoretičnega okvirja. Vodilna teoretska doktrina je interesnoskupinsko generiranje in strateška uporaba informacij. Za soočenje teoretskega prispevka in empiričnih podatkov bo oblikovana kompleksna podatkovna baza z informacijami o posameznih fazah vplivanja na produkcijske procese na nacionalnih ravneh in na EU ravni. Pri vzorčenju interesnih skupin, osredotočenem na javnopolitične tematike bomo kombinirali pristop od spodaj navzgor s pristopom od zgoraj navzdol. Uporabljene bodo kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metode.

Sodelujoči partnerji Comparitive research on interest group politics in Europe (INTEREURO);
University of Leiden, Netherlands; http://www.leiden.edu
University of Antwerp, Belgium; http://www.ua.ac.be
Newcastle University, United Kingdom; http://www.ncl.ac.uk
University of Salzburg, Austria; http://www.uni-salzburg.at
Ruhr-University, Bochum, Germany; http://www.ruhr-uni-bochum.de
University of Barcelona, Spain; http://www.ub.edu
Gothenburg University, Sweden; http://www.gu.se

Pridružen partner:
University of Virginia, Frank Batten School of Leadership and Public Policy, USA; http://www.batten.virginia.edu

Več o projektu na: www.intereuro.eu.

Cilj projekta je analizirati strukture in standard vladanja (governance) v izbranih mednarodnih športnih organizacijah. Na tej podlagi bo izoblikovan niz smernic, ki jih bodo športne organizacije lahko uporabile kot primere dobrih praks ter upoštevajoč svoje specifične tradicije, izkušnje in avtonomnost tudi uporabile. S tem namenom bo projektna skupina prepoznala posebnosti upravnih sistemov športnih organizacij, standarde demokratičnih odločevalskih procesov v njih, zbrala že obstoječe in primerljive najboljše prakse in analizirala njihove vmed-nacionalne in med-nivojske potenciale.

Interesne skupine delujejo v kompleksnem in razdrobljenem političnem okolju. Danes so namreč številne pristojnosti oblikovanja politik razpršene med politične igralce na različnih ravneh večnivojske vladavine. Raziskovalni projekt je zato oblikovan tako, da bi lahko pojasnil vpliv dinamike večnivojske vladavine na oblikovanje, vzdrževanje ter razvoj organiziranih interesov. Delitev politične oblasti bi lahko ustvarila dodaten prostor za delovanje in večjo raznolikost interesnih skupin. Pa vendar bi lahko delitev oblasti tudi omejila politično predstavništvo ter okrepila že obstoječe težnje k večji profesionalizaciji in specializaciji interesnih skupin. Da bi lahko ocenili delovanje interesnih skupin v spreminjajočem se okolju bomo uporabili spoznanja teorije izmenjave in teorije odvisnosti virov ter razširili in nadgradili obstoječo literaturo o evropeizaciji ter profesionalizaciji organiziranih interesov z osredotočanjem na organizacijski pristop. Uporabljen bo primerjalni raziskovalni načrt, ki združuje celovito orisovanje populacij interesnih skupin v osmih državah in poglobljeno raziskovanje različnih strukturnih ter strateških značilnosti organiziranih interesov. S tako pridobljenimi primerljivimi podatki o dinamiki interesnega predstavništva bomo pojasnili kako organizacijski imperativi in nacionalni dejavniki vplivajo na vzpostavljanje, razvoj ter utrjevanje populacij interesnih skupin v Evropi.

Projekt je teoretsko obsežno in kompleksno zasnovan. Utemeljen je na premišljenem izboru različnih politoloških teorij in konceptov, ki vključujejo zlasti teorije evropeizacije, oblikovanja in izvajanja javnih politik na (sub)nacionalnih in nadnacionalnih ravneh (multi-level policy-making), pristopov novega institucionalizma in konceptov javnopolitičnih omrežij in s tem povezanih teorij vladanja (governance) in javnopolitičnih stilov (policy styles).
Raziskovalni rezultati (še zlasti rezultati mednarodno primerjalnih raziskav) so dragoceni v procesu (pre)oblikovanja institucij v Sloveniji, saj se slovenska družba in njen politični (pod)sistem prilagaja družbenemu, politično-kulturnemu in institucionalnemu okolju Evropske unije. V kontekstu evropeizacije slovenske politike so vse bolj pomembna tudi vprašanja krepitve kompetentnega delovanja tako slovenske javne uprave kot tudi civilne družbe v novih okoliščinah oblikovanja in izvajanja javnih politik, v katerih je uveljavljanje slovenskih interesov oziroma interesov slovenskih igralcev relativno težavno in kompleksno. Pričakujemo, da bodo slovenske politične ustanove zato še v večji meri izražale potrebo po sodelovanju s politološko stroko - še zlasti v povezavi s konkretnimi vprašanji izgrajevanja ustanov (institution-building) in komunikacijskih kanalov za učinkovito mnogonivojsko javnopolitično odločanje in implementacijo prevladujočih zvrsti javnopolitičnih prvin vladanja EU v Sloveniji. Tako bodo raziskovalni rezultati pomembno prispevali k a) nacionalnim spoznanjem o mednarodnih prednostih in slabostih delovanja slovenskega političnega sistema in slovenske politične znanosti, z vidika (ne)uporabe odprte metode koordinacije; k b) prepoznavnosti odprte metode koordinacije v Sloveniji v mednarodni javnosti (slednje zlasti preko objav v tujini, predstavljanju raziskovalnih ugotovitev v okviru sodelovanja s številnimi tujimi raziskovalnimi organizacijami, udeležbo na mednarodnih znanstvenih konferencah in delavnicah). V okoliščinah evropskega povezovanja načrtujemo zlasti diseminacijo raziskovalnih spoznanj, ki kažejo na podobnosti in razlike med Slovenijo, starimi in novimi članicami EU. Raziskovalno delo bo prispevalo tudi k c) razvoju slovenskega politološkega izrazoslovja, d) k utrjevanju demokratičnih javnopolitičnih praks in e) uveljavljanju slovenske politologije v mednarodni politološki skupnosti (predvsem z večjim objavljanjem v tujini in s strokovnim delom v mednarodnih projektih in politoloških regionalnih in svetovnih združenjih).

Osnovni raziskovalni namen projekta je ovrednotiti vsebinsko-razvojni kapital stališč, ki jih politične
stranke predstavljajo v svojih (pred)volilnih programih ter njihov kasnejši (povolilni) vpliv na razvoj
družbe in države. Pri tem predpostavljamo, da se vredno(s)tni kapital strankarskih programov kaže v
tem, da zasledujejo ter aktivno nadgrajujejo poglede na možno reševanje družbenih problemov, kar
se kaže skozi:
a) obseg (scope) izraženih javnopolitičnih stališč;
b) vsebinsko celovito interpretacijo teh problemov in možnih rešitev zanje (depth);
c) ustrezno mednarodno primerljivostjo javnopolitičnih stališč;
d) kontinuiteto izraženih stališč;
e) stopnjo 'prevajanja' identificiranih programskih vsebin/javnopolitičnih stališč v vsebino koalicijskih
pogodb, kar je pogojeno tudi z relativno močjo političnih strank (volilni izid).
Z namenom iskanja odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja uporabljano niz kompleksne
mešane (kvalitativne in kvantitativne) raziskovalne metodologije.

V projektu bomo preučevali politiko na področju nekdanje Jugoslavije v obdobju od konca osemdesetih let dvajsetega stoletja do začetka enaindvajsetega stoletja. Ključna raziskovalna cilja sta:
1) odkriti vzorce prehodov v demokracijo in njihovo uspešnost z vidika kontekstualnih okoliščin,ustavnih izbir, volilnih izbir,institucionalnega inženirstva, značilnosti strankarskih aren in obsega suverenosti (prisotnost zunanjih/mednarodnih sil) v šestih teritorialno političnih enotah (Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Makedoniji); ter
2) analizirati odnose med liberalnim in etničnim načelom v strankarskih arenah ter posledice teh odnosov za demokratizacijo in konsolidacijo strankarskih aren v omenjenih teritorialno političnih enotah. V projektu bomo preverjali tri hipoteze:
a) šest nekdanjih jugoslovanskih republik oblikuje več različnih grozdov teritorialno političnih enot glede na njihove značilnosti (kot so navedene v prvem raziskovalnem cilju);
b) opredelimo lahko kritičen delež etnično zasnovanih strank, ki opredeljuje nacionalistično polarizirano strankarsko areno - podobno kot je v politološki literaturi opredeljen kritičen delež anti-sistemskih strank (v strankarskih arenah, ki temeljijo na liberalnem načelu) kot tisti delež, ki še vedno dovoljuje normalno demokratično delovanje političnega sistema;
c) z institucionalnim inženirstvom (še posebej volilnim inženirstvom) je mogoče vsakega od teh načel zasnovanosti in tekmovanja političnih strank (liberalno načelo, etnično načelo) spodbujati in tudi omejevati. Ključna novost našega pristopa je v hkratnem preučevanju vseh omenjenih raziskovalnih enot (nekdanjih jugoslovanskih republik) in v kombiniranju več različnih raziskovalnih pristopov (primerjalnega institucionalnega pristopa, primerjalnega kvalitativnega raziskovanja, tranzitologije, specializiranega politološkega raziskovanja volilnih sistemov, njihovih učinkov in značilnosti strankarskih aren, deloma pa tudi reševanja konfliktov v razcepljenih družbah). Empirično raziskovanje bo temeljilo na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod.