Napovedujemo

5.12.2017 ob 12:00
Okrogla miza: stanje demokracije v Sloveniji Vabimo vas na okroglo mizo v okviru raziskovalnega programa Politološke raziskave pod vodstvom Danice Fink Hafner ob 50. obletnici Centra za politološke raziskave in ob izidu tematske številke Teorije in prakse Democracy and Alternative Modes of Governance (Danica Fink Hafner, ur.).

Arhiv dogodkov
Novice

10.11.2017 ob 0:00
Tretji izobraževalni seminar za učitelje v okviru projekta EU4Me

V okviru projekta EU4Me je v petek, 10. novembra 2017 na Fakulteti za družbene vede potekal še tretji izobraževalni seminar za učitelje osnovnih šol. Projekt, ki ga izvaja Center za politološke raziskave, je del programa Erasmus +, Jean Monnet projekti. Seminarja se je udeležilo približno 30 udeleženk iz 14 slovenskih osnovnih šol iz obmejnih in kulturno mešanih območij, partneric pri projektu. Udeleženci so na seminarju najprej pregledali in ovrednotili aktivnosti, izvedene v lanskem šolskem letu, izmenjali dobre prakse ter začrtali aktivnosti v novem šolskem letu. V nadaljevanju so se udeleženci seznanili s kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalci analize držav, naslovili vprašanja družbeno relevantne različnosti v sodobnih družbah in njihove vključitve v pedagoški proces, ter se seznanili z didaktičnimi pristopi za poučevanje človekovih pravic, diskriminacije, večkulturnosti, revščine in družbene izključenosti.  

 


29.10.2017 ob 0:00
INTERESI, POVEZAVE IN ARGUMENTI V EU POLITIKI

Danica Fink-Hafner, Mitja Hafner-Fink in Meta Novak s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani so v sodelovanju s kolegi iz Nemčije in Velike Britanije analizali skoraj 2900 nacionalnih interesnih skupin iz petih držav (Nemčije, Nizozemske, Slovenije, Švedske in Velike Britanije) ter slušali odgovoriti na vprašanje zakaj oziroma kako se interesne skupine odločajo, kje in kako bodo poskušale vplivati na politično odločanje. Analiza je pokazala, da je sodelovanje interesnih skupin v posvetovanjih o evropskih politikah odvisno od povezav in argumentov v razpravah o javnih politikah. Članek v mednarodni reviji West European Politics je bil prepoznan kot top objava. Več.



Arhiv novic
 
Vpliv Evrope na slovenski državljanski režim


Tomaž Deželan

Slovenski državljanski režim se je pomembno spremenil z vstopom Slovenije v EU. V simboličnem smislu je bila najpomembnejša sprememba ponovna uvedba dvojnega (dvotirnega) državljanskega režima, čeprav je razmerje med državljanstvi precej bolj jasno kot je to bilo v primeru bivše države. Z vidika pravic so poleg obsežnih delavskih pravic, ki se nanašajo tudi na pravico prostega pretoka in pravice združitve družine, slovenskim državljanom postale na voljo mnoge ostale državljanske pravice (glej Deželan 2010). Kljub nekaterim moratorijem na posamezne pravice prostega pretoka delovne sile se kot najbolj ključne spremembe državljanskega režima kažejo na področju političnih pravic in identitete. Slednja sicer ne kaže uresničitve želja snovalcev državljanstva EU, ki so poskušali graditi skupno evropsko identiteto (glej Deželan et al. 2007), se pa odraža v negativnem smislu. Vstop v EU je namreč postal temelj nove etnonacionalne samozavesti, ki se odraža predvsem v odnosu do področja bivše Jugoslavije. Državljanstvo EU namreč pomeni ločevanje od ostalih okolij in prebivalcev bivše države, pomeni nekaj evropskega, civilizacijskega, torej negacijo barbarskega, balkanskega.


Vendarle pa so premiki povezani z političnimi pravicami državljanstva EU botrovali nekaterim zelo pozitivnim spremembam za demokratični značaj skupnosti. V kontekstu volilne pravice za volitve v Evropski parlament (EP) je namreč Slovenija, poleg nujne uvedbe volilnih pravic državljanov EU na EP in lokalnih volitvah, podelila volilno pravico tudi državljanom tretjih držav (glej Deželan 2007). Dejanski učinek tega je zanemarljiv, simbolično pa so do tedaj izključene kategorije postale soudeležene pri odločanju o skupni usodi. Ta premik, ki spada v sklop dvorjenja EU za pridobitev povabila za vstop, ima še večji simbolični pomen zaradi dejstva, da kar 92 odstotkov volilnih upravičencev po tej pravici izvira iz območja bivše Jugoslavije (ibid.). Politične pravice, ki so vezane na državljanstvo EU, pa so prinesle še nekatere druge pozitivne spremembe: 1) uvedba sistema »nepravilne zadrge« in spolne kvote za volitve v EP za spodbujanje večje participacije žensk v politiki; 2) progresivno eksperimentiranje z listami kandidatov za volitve v EP, saj so bili na listah prisotni temnopolti kandidati, tujci, deklarirani homoseksualci, pripadniki nekatoliške vere itn.; ter 3) visok delež ženskih poslank v EP.


Hkrati pa je potrebno poudariti, da se v javnosti pogosto nekritično izpostavlja trditev o zelo omejenem vplivu EU na slovenski državljanski režim, ki je praviloma usmerjena na nezadostnem vztrajanju EU glede reševanja primera »izbrisanih«, odnosa do Romov ter regulacije modernih manjšin. Navkljub izpostavljenim vzrokom za takšno oceno, pa ta generalno ne vzdrži. Evropa se je namreč manifestirala kot pomemben dejavnik že v procesu odločanja o samostojni državi ter je predstavljala tudi poglaviten politični cilj nove države, ne glede na ideološki kontinuum. V skladu s tem je bila slovenska politična elita pripravljena »plačati« tudi precejšnjo ceno, da bi Slovenija postala del te prestižne skupine držav, kar se je pokazalo v več trenutkih. Prvič se je to zgodilo ob razglasitvi samostojnosti in s tem povezani želji po čimprejšnjem mednarodnem priznanju, kar je pomenilo precejšnjo motivacijo za uvajanje precej demokratičnih ukrepov v državljanski režim (Krivic 2003). Drugo tako obdobje je predstavljal proces približevanja in vstopanja v EU, ki ga je slednja pogojevala z marsikaterimi ukrepi s področja državljanskega režima. Žal je bilo to pogojevanje v nekaterih primerih zelo ohlapno, kar je omogočilo Sloveniji, da se je pomanjkljivo soočila z nekaterimi problemi, ki nas posledično pestijo še danes. Tak odnos Slovenije se jasno kaže v njenem sodelovanju z nekaterimi manj ključnimi akterji v mednarodni skupnosti, ko ignorira opozorila Sveta Evrope, predstavnikov nekaterih organizacij sistema Združenih narodov, posebnih poročevalcev EP ipd.


Vloga Evrope se je tako pokazala za eno ključnih z vidika demokratičnega značaja državljanskega režima ter države kot celote. Na različnih časovnih točkah sta namreč bodisi motivacija za ugajanje Evropi bodisi pogojevanje botrovali uvedbi ukrepov, ki so obogatili slovensko državo in jo naredili prijaznejšo za vse družbene skupine. Žal so ti dogodki redki in časovno precej oddaljeni med seboj.

Celotna razprava je na voljo tukaj

 

Dodatna literatura:

Deželan, T. (2007), ‘Nedržavljani na lokalnih volitvah: David ali Goljat lokalnega političnega odločanja v Sloveniji?’, Lex Localis 5(1): 65–86.

Deželan, T. (2010), Naproti evropskemu federalizmu? Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
 


ostale diskusije:
The Olympic and Paralympic Games Through the Lens of the State's and the Public Interest in Sport
(Para)olimpijske igre skozi oči države in javnega interesa v športu
The Janus face of Slovenian citizenship
The Early National Elections in Slovenia
Mapa straniKontakt