Novice

2.6.2017 ob 0:00
Zaključni dogodek ob prvem letu projekta EU4Me v Ljubljani

 V okviru projekta Učenje evropske raznolikosti: spoštovanje večkulturnosti, večjezičnosti, manjšin in migracij v EU (EU4Me) (vodja projekta izr. prof. dr. Damjan Lajh) smo v petek, 2. junija 2017 v Ljubljani organizirali zaključni dogodek ob prvem letu projekta. V Hiši Evropske unije smo se zbrali skupaj z več kot 80 najbolj aktivnimi učenkami in učenci pri projektu in njihovimi učitelji. Zbrane aktivne učence je nagovoril evropski poslanec dr. Igor Šoltes in spregovoril o različnih aktualnih EU temah, kot so Brexit, priložnosti v EU za mlade, pomen lokalno pridelane hrane in varstvo okolja. Mladi so imeli priložnost poizvedeti tudi o delu asistenta evropskega poslanca – obiskal nas je asistent evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. V nadaljevanju so si učenke in učenci ogledali še interaktivno razstavo Doživi Evropo. Po kosilu smo obiskali in si ogledali Državni zbor RS, kjer nas je uvodoma nagovoril poslanec dr. László Göncz, predstavnik madžarske manjšine v Državnem zboru RS. Učenke, učenci in učitelji so si bili enotni, da je dogodek bil zelo zanimiv, poučen in zabaven.



1.6.2017 ob 0:00
Primerjalno raziskovanje interesnih skupin

 Center za politološke raziskave je med 30. 5. in 1.6. na Fakulteti za družbene vede organiziral dvodnevno delavnico v sklopu mednarodnega projekta Primerjalno raziskovanje interesnih skupin. Glavni cilj je bil doseči boljše razumevanje vsakodnevnega delovanja interesnih skupin v različnih nacionalnih okoljih z namenom razvoja primerjalnega in poglobljenega empiričnega znanja. Delavnica je združila raznolikost predstavitev in avtorjev iz Slovenije, Belgije, Nemčije,Nizozemske, Italije, Španije, Litve, Črne gore, Poljske, Švedske in Velike Britanije, ki so zagotovili velik potencial že zbranih podatkov med izvajanjem projekta (www.cigsurvey.eu).

 



26.5.2017 ob 0:00
Nova spoznanja o interesnem predstavništvu v okviru mnogoravenskega političnega sistema EU

Danica Fink-Hafner, Mitja Hafner-Fink in Meta Novak so v soavtorstvu z Rainerjem Eisingom, Danielom Raschem in Patrycjo Rozbicko objavili članek »Who says what to whom? Alignments and arguments in EU policy-making« v prestižni mednarodni znanstveni reviji West European Politics.

 
Objava je rezultat sodelovanja v mednarodnem projektu INTEREURO Evropske znanstvene fundacije, ki ga je sofinancirala tudi Slovenska raziskovalna agencija (www.intereuro.eu).
 
Raziskava prinaša nova spoznanja o interesnem predstavništvu v okviru mnogoravenskega političnega sistema EU. V članku so predstavljene ugotovitve analize lobističnih strategij skoraj  2900 nacionalnih interesnih organizacij iz petih držav članic  (Nemčije, Nizozemske Slovenije, Švedske in Združenega kraljestva) v primerih 20 predlogov EU direktiv. Ugotovitve kažejo, da so nekatera splošna predvidevanja interesno-skupinskega obnašanja pretirana. Obnašanje interesnih skupin v okviru mnogoravenskega sistema EU zagotavlja štiri glavne poteke interesnega predstavništva.
 
Povezava na objavo: http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/01402382.2017.1320175. 


Arhiv novic
 
Vpliv Evrope na slovenski državljanski režim


Tomaž Deželan

Slovenski državljanski režim se je pomembno spremenil z vstopom Slovenije v EU. V simboličnem smislu je bila najpomembnejša sprememba ponovna uvedba dvojnega (dvotirnega) državljanskega režima, čeprav je razmerje med državljanstvi precej bolj jasno kot je to bilo v primeru bivše države. Z vidika pravic so poleg obsežnih delavskih pravic, ki se nanašajo tudi na pravico prostega pretoka in pravice združitve družine, slovenskim državljanom postale na voljo mnoge ostale državljanske pravice (glej Deželan 2010). Kljub nekaterim moratorijem na posamezne pravice prostega pretoka delovne sile se kot najbolj ključne spremembe državljanskega režima kažejo na področju političnih pravic in identitete. Slednja sicer ne kaže uresničitve želja snovalcev državljanstva EU, ki so poskušali graditi skupno evropsko identiteto (glej Deželan et al. 2007), se pa odraža v negativnem smislu. Vstop v EU je namreč postal temelj nove etnonacionalne samozavesti, ki se odraža predvsem v odnosu do področja bivše Jugoslavije. Državljanstvo EU namreč pomeni ločevanje od ostalih okolij in prebivalcev bivše države, pomeni nekaj evropskega, civilizacijskega, torej negacijo barbarskega, balkanskega.


Vendarle pa so premiki povezani z političnimi pravicami državljanstva EU botrovali nekaterim zelo pozitivnim spremembam za demokratični značaj skupnosti. V kontekstu volilne pravice za volitve v Evropski parlament (EP) je namreč Slovenija, poleg nujne uvedbe volilnih pravic državljanov EU na EP in lokalnih volitvah, podelila volilno pravico tudi državljanom tretjih držav (glej Deželan 2007). Dejanski učinek tega je zanemarljiv, simbolično pa so do tedaj izključene kategorije postale soudeležene pri odločanju o skupni usodi. Ta premik, ki spada v sklop dvorjenja EU za pridobitev povabila za vstop, ima še večji simbolični pomen zaradi dejstva, da kar 92 odstotkov volilnih upravičencev po tej pravici izvira iz območja bivše Jugoslavije (ibid.). Politične pravice, ki so vezane na državljanstvo EU, pa so prinesle še nekatere druge pozitivne spremembe: 1) uvedba sistema »nepravilne zadrge« in spolne kvote za volitve v EP za spodbujanje večje participacije žensk v politiki; 2) progresivno eksperimentiranje z listami kandidatov za volitve v EP, saj so bili na listah prisotni temnopolti kandidati, tujci, deklarirani homoseksualci, pripadniki nekatoliške vere itn.; ter 3) visok delež ženskih poslank v EP.


Hkrati pa je potrebno poudariti, da se v javnosti pogosto nekritično izpostavlja trditev o zelo omejenem vplivu EU na slovenski državljanski režim, ki je praviloma usmerjena na nezadostnem vztrajanju EU glede reševanja primera »izbrisanih«, odnosa do Romov ter regulacije modernih manjšin. Navkljub izpostavljenim vzrokom za takšno oceno, pa ta generalno ne vzdrži. Evropa se je namreč manifestirala kot pomemben dejavnik že v procesu odločanja o samostojni državi ter je predstavljala tudi poglaviten politični cilj nove države, ne glede na ideološki kontinuum. V skladu s tem je bila slovenska politična elita pripravljena »plačati« tudi precejšnjo ceno, da bi Slovenija postala del te prestižne skupine držav, kar se je pokazalo v več trenutkih. Prvič se je to zgodilo ob razglasitvi samostojnosti in s tem povezani želji po čimprejšnjem mednarodnem priznanju, kar je pomenilo precejšnjo motivacijo za uvajanje precej demokratičnih ukrepov v državljanski režim (Krivic 2003). Drugo tako obdobje je predstavljal proces približevanja in vstopanja v EU, ki ga je slednja pogojevala z marsikaterimi ukrepi s področja državljanskega režima. Žal je bilo to pogojevanje v nekaterih primerih zelo ohlapno, kar je omogočilo Sloveniji, da se je pomanjkljivo soočila z nekaterimi problemi, ki nas posledično pestijo še danes. Tak odnos Slovenije se jasno kaže v njenem sodelovanju z nekaterimi manj ključnimi akterji v mednarodni skupnosti, ko ignorira opozorila Sveta Evrope, predstavnikov nekaterih organizacij sistema Združenih narodov, posebnih poročevalcev EP ipd.


Vloga Evrope se je tako pokazala za eno ključnih z vidika demokratičnega značaja državljanskega režima ter države kot celote. Na različnih časovnih točkah sta namreč bodisi motivacija za ugajanje Evropi bodisi pogojevanje botrovali uvedbi ukrepov, ki so obogatili slovensko državo in jo naredili prijaznejšo za vse družbene skupine. Žal so ti dogodki redki in časovno precej oddaljeni med seboj.

Celotna razprava je na voljo tukaj

 

Dodatna literatura:

Deželan, T. (2007), ‘Nedržavljani na lokalnih volitvah: David ali Goljat lokalnega političnega odločanja v Sloveniji?’, Lex Localis 5(1): 65–86.

Deželan, T. (2010), Naproti evropskemu federalizmu? Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
 


ostale diskusije:
The Olympic and Paralympic Games Through the Lens of the State's and the Public Interest in Sport
(Para)olimpijske igre skozi oči države in javnega interesa v športu
The Janus face of Slovenian citizenship
The Early National Elections in Slovenia
Mapa straniKontakt